Izvirni članek EZFN · · Izvirna raziskava objavljena: 14 februarja 2012
Več sprintov, višji skoki: kako je energijska pijača vplivala na nogometaše v madridskem poskusu
V madridski raziskavi je devetnajst polprofesionalnih nogometašev opravilo teste in simulirano tekmo po energijski pijači brez sladkorja ali kontrolnem napitku brez kofeina. Ob energijski pijači so povprečno skakali višje, hitreje izvajali ponavljajoče sprinte in več tekli z visoko intenzivnostjo. Majhna raziskava je testirala en konkreten izdelek in odmerek kofeina, prilagojen telesni masi.
Raziskava Juana Del Cosa in sodelavcev je izšla v PLOS ONE leta 2012. Izvedli so jo raziskovalci Univerze Camilo José Cela v Madridu, Univerze Castilla-La Mancha, španskega protidopinškega laboratorija in Univerze v Granadi. Analizirali so podatke 19 polprofesionalnih igralcev v polju iz ene ekipe s povprečno starostjo 21 let. [1]
Kako je potekal poskus?
Igralci so sodelovali na dveh srečanjih z enotedenskim razmikom. Pred enim so zaužili energijsko pijačo brez sladkorja, pred drugim enako prostornino Pepsi brez kofeina in sladkorja. Količina energijske pijače je bila prilagojena za 3 mg kofeina na kilogram telesne mase. Povprečno je bilo to 630 ml pijače. Eno uro pozneje so opravili test skokov, test ponavljajočih sprintov in simulirano tekmo z 11 igralci na vsaki strani z dvema polčasoma po 40 minut. [1]
Raziskava je uporabila randomizirano navzkrižno zasnovo: vsak igralec je preizkusil oba napitka in bil tako tudi lastna kontrola. Udeleženci in raziskovalci so prejeli kodirane napitke. Avtorji pa so opozorili, da sta se okusa malo razlikovala, zato prepoznave napitka ni bilo mogoče povsem izključiti.
Kateri vidiki zmogljivosti so se izboljšali?
| Merilo | Po kontrolnem napitku | Po energijski pijači |
|---|---|---|
| Povprečna višina skoka med 15-sekundnim nizom skokov | 34.7 cm | 35.8 cm |
| Povprečje največjih hitrosti v sedmih sprintih na 30 metrov | 25.6 km/h | 26.3 km/h |
| Skupna razdalja med simulirano tekmo | 7,352 m | 7,782 m |
| Razdalja, pretečena pri hitrosti nad 13 km/h | 1,205 m | 1,436 m |
| Število sprintov med tekmo | 24 | 30 |
Raziskava je vseh pet razlik v preglednici navedla kot statistično značilne (p < 0.05). Med tekmo je bil tek nad 18 km/h opredeljen kot sprint. V testu ponavljajočih sprintov so povprečili največje hitrosti, zato 26.3 km/h ne pomeni povprečne hitrosti celotnih tekov na 30 metrov. [1]
Višina skoka in tek z visoko intenzivnostjo sta pomembni telesni sposobnosti v nogometu. Vendar poskus ni meril, ali so igralci dosegli več golov, natančneje podajali ali bolje igrali z glavo. Take tehnične koristi ali izboljšanja izida tekme bi bili sklepanja, ne neposredno opažene ugotovitve raziskave.
Kaj vemo o vlogi sestavin?
Oba napitka sta bila brez sladkorja, zato vnos sladkorja iz energijske pijače ne more pojasniti izboljšanja. Vendar se napitka nista razlikovala le po kofeinu: kontrola ni vsebovala celotne kombinacije sestavin energijske pijače. Poskus zato kaže razliko med testirano energijsko pijačo in kontrolnim napitkom, ne ločuje pa učinkov kofeina od drugih sestavin. [1]
Raziskovalni odmerek ni priporočilo za uživanje
Povprečna telesna masa udeležencev je bila 67 kg; pri tej masi odmerek 3 mg/kg telesne mase pomeni približno 201 mg kofeina. Posamezni odmerki so se razlikovali, ker so bili prilagojeni telesni masi. Tako 3 mg/kg telesne mase ne pomeni enake količine kofeina za vsakega odraslega in ni samodejno enakovredno referenčni vrednosti 200 mg za enkratni odmerek.
Po navedbah EFSA enkratni vnos do 200 mg kofeina pri zdravih odraslih ne vzbuja pomislekov glede varnosti, tudi pred intenzivno vadbo v običajnih okoljskih razmerah. To velja za vse vire kofeina skupaj. Korist za zmogljivost, ugotovljena v športnem poskusu, ni razlog za preseganje referenčne vrednosti. [2]
Srčni utrip in ocenjena stopnja potenja se med obema obiskoma nista pomembno razlikovala. To je ugotovitev za nekaj merjenih fizioloških kazalnikov, ne dokaz celovite ali dolgoročne varnosti. Udeleženci so bili mladi, trenirani moški, ki so običajno uživali razmeroma malo kofeina; druge skupine se lahko odzovejo drugače. Avtorji so navedli, da niso prejeli financiranja ali podpore in da nimajo navzkrižij interesov. [1]
Izdajatelj in urednik: EZFN, panožna organizacija. Članek poljudno povzema navedene raziskave in oceno EFSA.
Viri
- Del Coso, J. in sod. (2012): Effects of a Caffeine-Containing Energy Drink on Simulated Soccer Performance. PLOS ONE, 7(2), e31380. DOI: 10.1371/journal.pone.0031380. Odprto dostopno celotno besedilo.
- EFSA NDA Panel (2015): Scientific Opinion on the safety of caffeine. EFSA Journal, 13(5), 4102. DOI: 10.2903/j.efsa.2015.4102. Povzetek EFSA.
Izvirni članek EZFN · Angleški uredniški prevod EZFN.
